Omemba: Anita Ogulin

»Skozi vse njeno življenje, od predšolskega obdobja, ko je bila v zelo revni družini in okolju vodnica močno slabovidnima oz slepima staršema, pa dobesedno do zadnjih ur življenja je bila skrb za druge, iskanje pomoči, spodbujanje, motiviranje in razdajanje vsem njena prioriteta, ki jo je od prvega do zadnjega dne opravljala prostovoljno, brez plačila.«

»Reči, da je bila ljudem na voljo nenehno, vse ure dneva, ni prispodoba. Dejansko je tudi noči prebedela s tistimi, ki so bili povsem na robu obupa.«

»Zdaj je njene bitke konec. Doseganje številnih zastavljenih ciljev smo zdaj dolžni prevzeti vsi mi.«

»Z boleznijo se je borila pogumno.«

»Doseganje številnih zastavljenih ciljev smo zdaj dolžni prevzeti vsi mi.«

»Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar pa je Aniti Ogulin v znak hvaležnosti in spoštovanja za njeno življenjsko delo, predano prostovoljstvu in pomoči potrebnim ljudem, s katerim je neizbrisljivo zaznamovala slovensko družbo ter nas navdihovala v dobrodelnosti, solidarnosti in sočutju, maja letos podelila še državno odlikovanje zlati red za zasluge.«

»Danes se je od nas po težki bolezni za vedno poslovila naša draga Anita. Zapustila nam je neprecenljivo dediščino v obliki prepoznavne in zaupanja vredne humanitarne organizacije in srčno si želim, da bomo v sodelovanju še naprej zasledovali njeno poslanstvo, širili njene vrednote sočutja, spoštovanja in odgovornosti za šibkejše ter bili tu za otroke, mladostnike in družine v stiski.«

»Ne znam drugače živeti, ker od prvega zavedanja sebe živim tako. Ves čas sem skrbela za nekoga, kot otrok za odrasla starša (njen oče je bil slep, mati pa slabovidna, op. a.), tudi za druge odrasle slepe in slabovidne. Ta moja pot je šla ves čas tako, potem sem pomagala sošolcem, ves čas sem vpeta v podobne zgodbe. Mar mi je za človeka, ki ne zmore toliko. Večkrat rečem, da vsi, ki zmoremo, smo odgovorni do tistih, ki ne zmorejo, in jim moramo stati ob strani.«

»Anita Ogulin se je s svojim delom zapisala kot velika humanitarka in zaščitnica otrok, še posebej tistih v stiski. Pozivala je k odgovornemu starševstvu in se zavzemala za prijazno, odgovorno, solidarno, strpno in odprto družbo.«

»Duševnih stisk med otroki in mladimi je vse več, duševno zdravje pa je temelj družbenega razvoja in družbene blaginje.«

»Naš projekt je zasnovan tako, da bi otroci obiskovali ostarele in osamljene.«

»Spoprijemajo se s pomanjkanjem sodelavcev, kar pomeni prazne postelje. Na drugi strani prosilci čakajo na sprejem in ustrezno oskrbo, domovi pa zaradi praznih postelj in manj prihodka slabo poslujejo.«

»Želimo vplivati na spremembe v družbi, ki presegajo eno samo generacijo. Želimo prispevati k oblikovanju zdrave, bolj optimistične družbe, ki vidi in je sposobna izkoristiti priložnosti za napredek, razvoj in rast.«

»S svojo izjemno predanostjo in dolgoletnim delom na področju socialnega varstva in dobrodelnosti je pripomogla k izboljšanju življenjskih razmer številnih otrok, družin ter posameznikov v stiski.«

»Anita Ogulin je s svojim delom prispevala k uresničevanju odprte, otrokom prijazne družbe, k zagotavljanju varnega otroštva in mladosti ter enakih možnosti za vse otroke.«

»Podeljeno odlikovanje je tako izraz globoke in iskrene hvaležnosti za njeno srce, polno neizmerne dobrote in sočutja do sočloveka.«

»Anita Ogulin je za svoje delo prejela tudi številna druga priznanja.«

»Člani upravnega odbora ZPM Moste - Polje smo že nekaj let dobivali in tudi sami dajali pobude o spremembi in o tem smo dejansko veliko in velikokrat razpravljali in vedno znova prišli do enake odločitve, ki jo je v aprilu letos potrdila skupščina kot najvišji organ naše organizacije. Tako vam ponosno predstavljam odločitev, da se ZPM Moste - Polje preimenuje v Zvezo Anita Ogulin in ZPM.«

»Z veliko častjo, z velikim priznanjem, veliko hvaležnostjo ter tudi ponižnostjo pa soglašam, da se moje ime doda imenu organizacije.«

»Trudimo se iz meseca v mesec. Ne želim si razkošja, želim le, da moji otroci ne bi bili lačni in da bi bili računi plačani. Velikokrat nam zmanjka za hrano, čeprav oba z možem hodiva v službo.«

»Pogosto smo ob terenskih obiskih družin priča zelo slabim življenjskim pogojem, družine so prisiljene živeti v pretesnih, vlažnih, neurejenih stanovanjih, za katera plačujejo zelo visoke najemnine, ki znašajo tudi več kot minimalna plača.«

»Res si želim, da bodo tisti, ki bodo skrbeli za starejše v domačem okolju, imeli možnost izobraziti se in da bodo lahko vse vire pomoči v to vključili.«

»Dobim 298 evrov. S tem denarjem ne morem niti vseh položnic pozimi pokriti. Jem juho za nekaj centov. Razredčim jo za nekaj dni. Pa kakšen kruh. Pri 78 letih ne potrebujem več. Duša me boli.«

»Glede revščine med starejšimi se že dolgo v Sloveniji nič kaj dosti ne spreminja.«

»Vsak, ki ima samo eno pokojnino, in še to nizko ali najnižjo ali pa je celo brez, je problematičen.«

»V stanovanjih imajo od 11 do 15 stopinj, nimajo toplih obrokov, skratka imajo finančne primanjkljaje tako močne, da govorimo, da ne živijo, ampak preprosto životarijo.«

»Takrat smo zaradi neprimernih ukrepov za otroke izgubili štiri leta – toliko let je bilo namreč potrebnih, da smo se vrnili na raven pred varčevalnimi ukrepi.«

»Še posebej v kriznih časih in izravnalnih ukrepih je pomembno, da vlade zaščitijo dohodke gospodinjstev, v katerih živijo otroci.«

»Začnimo s tem, da ne obsojamo ljudi, ki se znajdejo v stiski iz katerega koli razloga.«

»Da preverjamo komu, kaj in koliko. Zato, da bodo sredstva res razdeljena dobro, pošteno, pravično. In da bo pravzaprav vsak, ki je bil žrtev večje škode, res dobil pomoč, da bo lahko zaštartal v življenje – z našo skupno pomočjo – lažje in bolje.«